Ko sem pred nekaj leti prvič slišala za uporabo Brownovega plina (zmes dveh tretjine kisika in ene tretjine vodika, ki se uporablja za pogon motorjev in je tudi lahko vir plina molekularnega vodika),  v zdravilstvu in medicini, sem začela iskati več informacij o tem. Takrat sem nekaj o tem lahko prebrala le na tujih internetnih straneh. Naletela pa sem na povezave do v uradno medicinski literaturi objavljenih številnih študij o učinkih molekularnega vodika na celični metabolizem, o študijah na živalih in koristnosti molekularnega vodika pri različnih bolezenskih stanjih.

Zelo me je presenetilo, da se učinki molekularnega vodika na živa bitja intenzivno raziskujejo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in da ga na Japonskem z dovoljenjem njihovega ministrstva za zdravstvo že od leta 2017 redno uporabljajo v bolnišnicah, ga imajo celo v reševalnih avtomobilih. Izkušnje dokazujejo, da se zelo dobro izkaže čimprejšnja inhalacija molekularnega vodika po možganskem ali srčnem infarktu, saj izjemne protiedematozne in protivnetne lastnosti vodika lahko zelo ublažijo potek in preprečijo posledice okvare tkiv zaradi zapore žile. Zato se je moja radovednost še pomnožila. Našla sem povezavo do  Molecular Hydrogen Institute (MHI) v Ameriki in opravila izvrstno izobraževanje za svetovalca za molekularni vodik in komaj čakam, da bodo razpisali študij naslednje stopnje.

Nekaj dejstev:

Molekularni vodik H2 je zelo stabilna, najmanjša znana molekula in zlahka prodre v vsa tkiva, tudi krvno možgansko bariero. Lahko vstopa skozi celično membrano, v jedro in mitohondrije, kjer deluje v celičnih procesih selektivno antioksidativno ( nevtralizira samoza celico škodljive oksidante), regulira vnetne molekule in zmanjša presežek njihovega nastajanja in citokinsko nevihto, deluje na več vnetnih poteh, pospešuje nastajanje naravnih antioksidantov, kot je glutation, izboljšuje funkcijo celičnih elektrarn – mitohondrijev, jih tudi obnavlja, ima antitumorsko delovanje in selektivno povzroča apoptozo samo tumorskih celic, varuje pa normalne celice, deluje varovalno za živčne celice in pomaga pri njihovi obnovi, izboljšuje delovanje pljuč in izboljšuje presnovo maščob in glukoze, ima pomembno vlogo pri preprečevanju sladkorne bolezni tipa 2 in inzulinske rezistence, zmanjšuje nevarnost poškodbe mišic in hitrejšo regeneracijo po napornih treningih športnikov,…… Uporablja se tudi kot antioksidant in zdravilo za bolezni rastlin.

Kje je vodik v naravi?

Znanstveniki dokazujejo, da je pred stoletji bilo v našem zraku nekoliko večji delež plina vodik kot danes. V zdravilnih vodah je večji delež naravno raztopljenega H2.Vodik je naravno v telesu,. Pri ljudeh z zdravo črevesno floro in z vlakninami bogato hrano nastane 2 do 12 litrov čistega plina vodika. Že zelo dolgo uporabljajo vodikov plin v plinskih mešanicah za preprečevanje dekompresijske bolezni pri potapljačih.

Na kakšen način ga lahko dobimo v telo?

Molekularni vodik lahko dobimo v telo s pitjem z vodikom obogatene vode. V zadnjem času se dobijo priročne stekleničke, kjer s pomočjo protone izmenjujoče membrane iz dela pitne vode, ki jo nalijemo v stekleničko, dobimo  v tej vodi raztopljen H2.Ta je na voljo telesu, če vodo popijemo.

Še bolj učinkovita pa je metoda vdihavanja dodatka plina H2 s pomočjo generatorja molekularnega vodika, ki deluje na principu elektrolize vode s pomočjo protone izmenjujoče membrane. Gre za priročno napravo, ki jo imamo lahko doma in preventivno vsak dan pol do ene ure, terapevtsko pa dlje časa, vdihavamo H2 in telesu zagotavljamo večjo količino H2. V novejših generatorjih je možno za inhalacijo uporabljati tudi kisik skupaj z vodikom ali samo kisik. Izračunali so, da ena inhalacija s H2 nadomesti 1800 l popite vodikove vode. (H2 lahko dobimo v telo tudi z injiciranjem fiziološke raztopine obogatene s H2, z aplikacijo fiziološke raztopine s H2 v oči in nos, s kopanjem v vodi bogati s H2, s povečanjem proizvodnje H2 s črevesnimi bakterijami, z oralno zaužitjem tablet, ki proizvajajo vodik.)

Ker je molekula vodika tako majhna,  je v enem miligramu 88-krat več molekul H2 kot v enem miligramu vitamina C. In ker ima H2 tako dobre lastnosti prehajanja v telesnih tkivih in celicah, ga zato, da občutimo njegove koristi,  potrebujemo res malo. Terapevtska doza je že 3 mg na dan. Ker  je tako varen, se ne nalaga v telesu , doze navzgor niso omejene, so pa bolj učinkovite. Njegovo delovanje v telesu je kratkotrajno. Ko spijemo z vodikom obogateno vodo, se poveča koncentracija v krvi raztopljenega vodika ( vodik se ne veže na nobeno snov v telesu, ampak se topi v tekočini kot kisik ali CO2 v vodi) po 60 sekundah, vrh koncentracije je po 5 do 15 minutah – odvisno od količine zaužitega H2, po 30 minutah pa ga ne moremo več zaznati v krvi.

Če inhaliramo molekularni vodik, je največje možna koncentracija vodika v krvi po 15 do 30 minutah, ko se vodik razporedi po vseh tkivih telesa. Če inhaliramo dlje časa, vzdržujemo to koncentracijo in po koncu inhaliranja po 60 minutah H2 se začne izločati z izdihanim zrakom. Njegovi koristni učinki pa se kažejo še dolgo časa.

Študije dokazujejo koristne učinke molekularnega vodika pri:

• Pljučnih boleznih ( Covid so na daljnem vzhodu učinkovito zdravili z inhalacijami H2) , astma, akutne respiratorna obolenja
• boleznih srca in ožilja
• sladkorni bolezni tipa 2, metabolnem sindromu in debelosti,
• boleznih centralnega živčnega sistema; rehabilitaciji po možganski kapi, pri Alzheimerjevi bolezni in demenci, multipli sklerozi, polinevropatiji
• pri zdravljenju raka, izboljša učinkovitost kemoterapije in radioterapije in zmanjšuje stranske učinke in izboljša prenosljivost  in učinkovitost zdravil
• pospešuje celjenje po operacijah in poškodbah, pomaga pri psoriazi in dermatozah
• pri boleznih oči, poškodbah, vnetjih, glavkomu
• izboljšuje nivo energije v telesu
• krepi telo in zavira procese staranja.

Prof. Dr. Ohta, največja avtoriteta pri raziskavah in uveljavljanju molekularnega vodika v medicinsko prakso in doktrino, je na letošnjem svetovnem srečanju raziskovalcev vpliva H2 na telo rekel: »Konvencionalna zdravila delujejo na specifični organ, na specifični način, v eni smeri,  z določenimi stranskimi učinki. Molekularni vodik pa deluje na večino organov, z multiplimi funkcijami, brez stranskih učinkov z merljivimi rezultati.« Torej je vodik na novo odkrita panacea, zdravilo za vse težave in bolezni! To zahtevne študije vsak dan potrjujejo.